V kostajnu se mesec zastrnul
izgleda da dugo ni spal
vse nebo je v reku obrnul
i tam je med zvezdama stal
A zdolec je z Drave popuhnul
i cvetje donesel je k nam
koliko je toga vu srcu
kaj navek bu ostalo tam
Slajere bele na se su dele
i reka i jalse, i vse se blesci
jos bi se jemput vencati stele
al’ dragog im videti ni
Jos mesec v kostajnu se smeje
i meko v Krapincici spi
tako isto kak navek jos vse je
jedino si drukciji ti